sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "marjanovič umek in fekonja".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo marjanovič umek in fekonja med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Marjanovič Umek in Fekonja ( 2009 ) sta opredelili predjezikovno fazo kot razvojno fazo , ki poleg zaznavanja in razumevanja govora vključuje tudi vokalizacijo in bebljanje .
Marjanovič Umek in Fekonja (2001) opišeta govor kot interakcijo oblike, vsebine in uporabe ter definirata njegovo uporabo, in sicer za izražanje ter interpretacijo.
Marjanovič Umek in Fekonja (2019) iz navedenega zaključita, da dojenčki, ki uporabljajo več sporazumevalnih in simbolnih gest, tudi razumejo in govorijo več besed.
Marjanovič Umek in Fekonja (2004a) dodajata, da se otrok prve dni po rojstvu osredotoča na poslušanje ritma, intonacije in različnih govornih vzorcev.
Marjanovič Umek in Fekonja (2006) navajata različne raziskave, ki so proučevale učinek družinskega in vrtčevskega okolja na otrokov govorni razvoj.
Marjanovič Umek in Fekonja (2004a) navajata, da naj bi dvoletnik aktivno uporabljal vsaj 50 besed, kar mu omogoča tvorjenje dvobesednih izjav.
Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj (b. l.) prav tako navajata raziskavo o jezikih v vrtcih, ki je bila izvedena v slovenskih vrtcih.
Med starostjo dveh in štirih let otroci oblikujejo zapletenejše in celovitejše povedi, izpopolnjujejo svoje slovnično znanje, povezujejo besede (Marjanovič Umek in Fekonja, 2020).
V tem obdobju prihaja tudi do razvoja metajezikovnih sposobnosti , npr. določanje besedilnih vrst in popravljanje lastnih slovničnih napak ( Marjanovič Umek in Fekonja , 2001 ) .
Za otroke, ki prihajajo iz manj spodbudnega socialno-kulturnega okolja, vrtec predstavlja varovalni dejavnik razvoja in učenja (Marjanovič Umek in Fekonja, 2006a).
Dojenček naj bi se do takrat oglašal z gruljenjem, kar vključuje predvsem samoglasnike, ki jih vokalizira razmeroma izolirano (Marjanovič Umek in Fekonja, 2020).
Negativno glagolsko obliko ustrezno rabijo tudi , če se stavek začne z besedami , kot sta » nobeden « in » nikjer « ( Marjanovič Umek in Fekonja 2004b ) .
S takšnimi razlagami si otrok širi besedni zaklad in se uči razumevanja razmerja med vzrokom in posledico (Marjanovič Umek in Fekonja, 2009a).
Vendar tudi zgodnja raba posameznih predlogov še ne pomeni, da malček v celoti razume pomen teh besed (Marjanovič Umek in Fekonja, 2020a).
Zgodnja vokalizacija (gruljenje in bebljanje) ni pod vplivom okolja, enako kot slišeči vokalizirajo namreč tudi gluhi otroci (Marjanovič Umek in Fekonja, 2004).
Otrok ima v zgodnjem otroštvu že sposobnost reflektiranja jezika kot komunikacijskega sredstva in sebe kot uporabnika jezika (Marjanovič Umek in Fekonja, 2004).
Njegove sposobnosti vokalizacije so omejene na jok in nekaj kratkih glasov, kot so gruljenje, cviljenje, cmokanje, vzdihi (Marjanovič Umek in Fekonja, 2020).
Med drugim in četrtim letom začne oblikovati vedno daljše in kompleksnejše stavke, v katerih kombinira različne besede (Marjanovič Umek in Fekonja, 2009).
Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj (2008) pišeta, da sta splošno uveljavljena kazalca kakovosti razmerje med številom otrok in strokovnih delavk v oddelku.
Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj (2008) pravita, da se že med četrtim in šestim tednom starosti začne pojavljati dojenčkov spontan socialni nasmeh.